Zdravstvo v tujini – Nemčija

Za vse prebivalce (razen če njihov dohodek presega zgornjo mejo 50.850 evrov letno) velja splošna obveznost vključitve v obvezno ali zasebno zdravstveno zavarovanje. Za prebivalce, katerih dohodek presega zgornjo mejo 50.850 evrov letno, ne velja obveznost vključitve v obvezno zavarovanje, ti so prostovoljno zavarovani. Kljub temu, da niso vse osebe vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, so na osnovi svojih prostovoljnih odločitev praktično vsi prebivalci zdravstveno zavarovani. Na voljo sta torej dva vzporedna sistema zdravstvenega zavarovanja, ki pa se medsebojno dopolnjujeta.

Z zakonskim zdravstvenim zavarovanjem (Gesetzliche Krankenversicherung) upravlja približno 145 nosilcev zdravstvenega zavarovanja (primerljivo z našim enim samim ZZZS), pri čemer nekateri delujejo regionalno (npr. območni skladi zdravstvenega zavarovanja, Ortskrankenkassen), drugi pa na nacionalni ravni (npr. večina dopolnilnih skladov, Ersatzkassen). Ti skladi so dostopni vsem zavarovancem, ne glede na njihov poklic ali zaposlitev (izjema so kmetijski skladi za kmete). Z izjemo nekaterih poklicev (na primer javni uslužbenci, sodniki in vojaki) je zavarovanje za vse zaposlene obvezno. Nasprotno pa so osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, ki ne prinaša več kot 400 evrov na mesec, prav tako kot kratkotrajno zaposlene, ki v koledarskem letu delajo manj kot 50 dni, oproščene zavarovanja.

  • Financiranje

Vse pravice iz obveznega zavarovanja se financirajo s prispevki. Če kot zaposlena oseba opravljate dejavnost, katere dohodki so višji od minimalnega dohodka, ste obvezani za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno nego, zavarovanje za primer brezposelnosti in pokojninsko zavarovanje. Znesek vašega prispevka za zakonsko zavarovanje predstavlja določen odstotek vaše plače. Načeloma 53 % prispevka krije zavarovanec, približno 47 % pa delodajalec. Nasprotno pa samozaposleni krijejo celotni prispevek za zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno nego in pokojninsko zavarovanje. Prispevke za nezgodno zavarovanje krije izključno delodajalec. Celotni prispevek za zdravstveno zavarovanje je trenutno 15,5 % plače, in sicer do zneska, določenega za vsako leto (zgornja meja prispevkov znaša 45.900 evrov letno). 7,3 % prispevka krije delodajalec. Če se finančne potrebe posameznih nosilcev zdravstvenega zavarovanja ne pokrijejo s prispevki, vezanimi na dohodek, lahko nosilci zavarovanja naložijo plačilo dodatnega prispevka, ki ni vezan na dohodek. Če povprečen dodatni prispevek zakonskega zdravstvenega zavarovanja presega 2 % vaših prihodkov, za katere se plačujejo prispevki, ste upravičeni do socialnega nadomestila (Sozialausgleich). Če ste rojeni po letu 1940 in nimate otrok, plačujete dodatni prispevek v višini 0,25 %, potem ko dosežete starost 23 let.

Na četrtletje mora odrasla oseba plačati posebno pristojbino (Praxisgebühr) v višini 10 evrov za vsak prvi pregled pri zdravniku ali zobozdravniku. Te posebne pristojbina ni treba poravnati v primeru napotitve zdravnika med tem četrtletjem prav tako kot dvoletni pregled pri zdravniku.

  • Pravice

Zdravila se izdajo na recept, ki ga predpiše zdravnik koncesionar, in so na voljo v vseh lekarnah. Praviloma se za vsako zdravilo, kupljeno v lekarni, plača dodatek v višini 10 % prodajne cene, najmanj 5 in največ 10 evrov, vendar dodatek ne sme preseči cene zdravila. Zdravila proti prehladu in gripoznim obolenjem, vključno z zdravili za zdravljenje takšnih nosnih obolenj, zdravila proti bolečinam, zdravili proti kašlju in za izkašljevanje, zdravila za usta in grlo, vključno z glivičnimi obolenji, odvajali in zdravili proti slabosti med vožnjo plačate sami.

Zdravila, katerih glavni namen je izboljšanje kakovosti življenja so prav tako izvzete iz kritja zavarovanja. Prav tako so posebej izvzeta zdravila za zdravljenje motenj erekcije, spodbujanje in povečanje spolne potence, prenehanje kajenja, izgubo teže ali zaviralce teka za uravnavanje telesne teže ali izboljšanje rasti las. Vendar obstaja izjema od dejstva, da nosilec zavarovanja ne povrne stroškov zdravil v prosti prodaji. Na primer, stroški zdravil za otroke do 12. leta starosti, ki imajo motnje v razvoju, kot tudi stroški farmacevtskih izdelkov, ki v skladu s smernicami skupnega zveznega odbora (Gemeinsamer Bundesausschuss) predstavljajo standardno terapijo za zdravljenje hudih bolezni, se (delno) povrnejo.

Zavarovanci imajo pravico tudi do terapij (fizioterapije, fizioterapije, logopedija, poklicna terapija, kiropraktika). Zavarovanci morajo plačati dodatek v višini 10 % stroškov in še 10 evrov na vsak recept.

Nujnost hospitalizacije mora potrditi zdravnik. Pri nosilcu zdravstvenega zavarovanja morate, razen v nujnem primeru, predhodno vložiti zahtevo za kritje stroškov. Za hospitalizacijo do 28 dni v koledarskem letu morate za vsak dan v bolnišnici plačati prispevek v višini 10 evrov.

Oskrbo nudijo zdravniki in zobozdravniki koncesionarji, ki predstavljajo več kot 90 %vseh zdravnikov, med katerimi lahko izbirate pred zdravljenjem ali na začetku vsakega koledarskega četrtletja.

Če ste nezmožni za delo zaradi bolezni in za nezmožnost ne nosite odgovornosti, na splošno velja, da vaš delodajalec prvih šest tednov nezmožnosti nadaljuje z izplačevanjem plače. Bolniki, ki jim delodajalec ne izplačuje plačila ali ga ne izplačuje več, imajo pravico do dnevnih nadomestil za bolezen (Krankengeld), ki jih izplača nosilec zdravstvenega zavarovanja. Nadomestila se izplačajo v višini 70 % običajnega plačila (Regelentgelt), vendar ne smejo preseči 90 % neto zneska tega plačila.

Dodatne informacije: http://en.wikipedia.org/wiki/Healthcare_in_Germany

Preveri zdravstvo v različnih državah: